-
1 running
1) (of or for running: running shoes.) tekaški2) (continuous: a running commentary on the football match.) nepretrgan* * *I [rʌniŋ]nountek, tekanje, tekmovanje v teku, dirka, tekma (tudi figuratively); moč ali sposobnost za tek; upravljanje, vódenje, nadzor(stvo); predorrunning of a blockade — prebitje, predor blokadeto be out of the running sport zaostati v teku, ne imeti upanja na uspeh, na zmago; ne priti v poštev ( for za)to make the running — voditi (v teku), dajati tempoto put s.o. out of running sport izriniti koga iz tekmovanjato take (up) the running — prevzeti vodstvo (v teku, dirki)II [rʌniŋ]adjectiveki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti; economy tekoči, odprt (račun); economy krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen; botany vitičast, plazivskirunning block — gibljiv, tekoč škripecrunning commentary — (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkihrunning debts — tekoči, viseči dolgovirunning fire military hitro streljanjerunning ground — premičen, gibljiv teren(long, high) running jump — skok z zaletom (v daljino, v višino)running number — tekoča, zaporedna številka -
2 speed
[spi:d] 1. noun1) (rate of moving: a slow speed; The car was travelling at high speed.) hitrost, brzina2) (quickness of moving.) naglica2. verb1) ((past tense, past participles sped [sped] speeded) to (cause to) move or progress quickly; to hurry: The car sped/speeded along the motorway.) hiteti2) ((past tense, past participle speeded) to drive very fast in a car etc, faster than is allowed by law: The policeman said that I had been speeding.) prehitro voziti•- speeding- speedy
- speedily
- speediness
- speed bump
- speed trap
- speedometer
- speed up* * *I [spi:d]nounhitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja); technical prestava (prva, druga itd.); obsolete uspeh, (dobra) srečaat full speed, with all speed — s polno brzinogood speed! — veliko uspeha (sreče)!send me good speed! — voščite mi dobro srečo!more haste, less speed figuratively počasi se daleč pride; hiti počasi!II [spi:d]1.transitive verbdrviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost; obsolete sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od); archaic pomagati (komu), želeti srečo;2.intransitive verbhiteti, drveti, hitro iti, leteti; motoring voziti z veliko hitrostjo; obsolete uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečothe devil speed him! — vrag ga vzemi!God speed you! — bog z vami!he sped well archaic dobro jo je zvozilto speed away — odbrzeti, odhitetito speed down — zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)to be fined for speeding — biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje -
3 velocitized
[vilɔsitaizd]adjectivenesposoben oceniti lastno hitrost (zaradi daljše, hitre vožnje na avtocesti)
См. также в других словарях:
vôžnja — e ž (ó) 1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur; upočasniti vožnjo; avtobusna vožnja; drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja; nočna vožnja je zelo naporna; ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna; varna vožnja; vzvratna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krétnica — e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izračúnati — am tudi zračúnati am dov. (ȗ) 1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom // redko ugotoviti, določiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ósemdeset — ih [sǝm] štev. (ọ) izraža število ali številko osemdeset [80]: hitrost vožnje je osemdeset kilometrov na uro / pred osemdesetimi leti / osemdeset stopinj Celzija ∙ žarg., teh. 80 oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilagodíti — ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dívji — a e prid. (í) 1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali 2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
